Biograd je mesto s slavno in bogato preteklostjo, vendar morda sprva ne boste prepoznali vseh njenih sledi. Raziskovanje njegovih ulic in trgov vas bo pripeljalo do resnično čudežnih odkritij. Izvedeli boste, da je bil v preteklosti Biograd prestolnica hrvaških vladarjev, kjer je bil leta 1102 kronan ogrsko-hrvaški kralj Koloman. V Zavičajnem muzeju vas čaka pravi zaklad, skrit pred turističnim vrvežem mesta! To je tisti s potopljene beneške ladje, ki je v 16. stoletju prevažala številne fascinantne predmete. Številne cerkve vam bodo povedale svojo zgodbo, vi pa morate le poslušati in videti njihovo tiho notranjost!
V času najmočnejšega sonca poleg sence borovcev izberite tudi senco sob Zavičajnega muzeja Biograd, ki se nahaja na rivi. Raziskovanje te pomembne institucije bo dobesedno lov na zaklad. Zavičajni muzej skupaj z vsemi ostalimi zbirkami skriva pravo atrakcijo in magnet za obiskovalce, to je edinstvena zbirka na Jadranu »Tovor potopljene ladje iz 16. stoletja« z več kot 10.000 izjemno zanimivimi predmeti.
Ali veste pod čigavo zaščito ste v času bivanja v Biogradu? Kot vsi prebivalci Biograda vas varuje sv.Stošija, zavetnica mesta, katere župnijska cerkev je bila zgrajena sredi 18. stoletja na območju Glavice. Posvečena je sremski mučenici Anastaziji (Stošija). Njena notranjost ima številne posebnosti, na vrhu zatrepa pa prevladuje kip zavetnice, ki opazuje in varuje svoje mesto
ali veste, da je bila ta cerkev prvič omenjena, ko ji je bil za oporoko zapuščen celotni oljčni pridelek? Najzgodnejšo omembo cerkve namreč najdemo v oporoki, napisani leta 1653, v kateri Franica, žena Ivana Senjanina, zapušča pridelek oljk: »Cerkvi sv. Roka, ki je blizu naše vasi«. Posvečena sv. Roku, zaščitniku pred kugo, je bila cerkev zgrajena v poznem 16. ali zgodnjem 17. stoletju. V notranjosti cerkve prevladuje pozlačen baročni oltar iz 18. stoletja.
Ostanki bazilike svetega Janeza Evangelista pripovedujejo o burni preteklosti. Ta benediktinski samostan je v 11. stoletju zgradil hrvaški kralj Petar Krešimir IV. Vendar pa je samostan "živel" le eno stoletje, ker so ga Benečani med osvajanjem Biograda skoraj do tal porušili. Na srečo so benediktinci uspeli pobegniti in se pod vodstvom svojega opata naselili v Šibeniku. Po štirih letih so se trajno preselili na otok Pašman, kjer so imeli na vzpetini Ćokovac v lasti cerkev sv. Kuzme in Damjana.
V Biogradu na Moru vas vsak korak popelje skozi čas, saj je mesto resnično odprto muzejsko dvorišče, spomeniki, s katerimi se srečujete na vsakem koraku, pa pripovedujejo zgodbe o preteklih časih, velikih osebah in dogodkih, ki so oblikovali njegovo zgodovino. Tako boste na samem začetku rive ob obali zagledali spomenik kralju Tomislavu, ki ima obliko obeliska in je bil izdelan po vzoru identičnega starejšega spomenika, postavljenega leta 1925, nato pa v čast tisočletnice kronanja kralja Tomislava.
Eden najpomembnejših spomenikov je zagotovo tudi spomenik armenskemu Vaganu Meliku Karagananu. Vagan Melik Karaganjan velja za očeta biogradskega turizma. Čudovit spomenik, ki si ga lahko ogledate na rivi, je tudi tisti, ki je posvečen sv. Janezu Pavlu II., papežu. Papež Janez Pavel II. je imel s Hrvaško poseben odnos. Hrvaški ljudje se ga še posebej spominjajo, ker jim je, medtem ko je bila Hrvaška v vojni, dajal upanje na mir in podporo. V času svojega pontifikata je Sv. Janez Pavel II. Republiko Hrvaško obiskal trikrat.
Tu je tudi spomenik dr. Franji Tuđmanu, prvemu hrvaškemu predsedniku, čigar prispevek k ustvarjanju samostojne Hrvaške je neprecenljiv. Vsak spomenik v Biogradu ni le kamen ali bronasta figura, temveč simbol upanja, boja in vizije prihodnosti. Ko se boste sprehajali po mestu, boste začutili povezavo s preteklostjo, medtem ko spomeniki tiho govorijo o tem, kaj je bil nekoč Biograd, kaj je danes in kaj bo v prihodnosti.